Ve}e nekade izjaviv deka "Dvajca vo Eden" e mala piesa {to mi donese golemi avtorski satisfakcii. Po nejzinoto prvo i mi se ~ini edinstveno "postavuvawe" vo strip, po negovata praizvedba vo dlabokata, refleksivna re`ija na Violeta Xoleva  na scenata na NT vo Kumanovo, i po prvoto makedonsko dramsko pojavuvawe, tokmu so "Dvajca vo Eden", na svetskata informati~ka mre`a Internet - edna od tie satisfakcii e vrzana za nejzinoto postavuvawe vo teatarot "John W.Gainse" vo gradot Njuport Njuz vo dr`avata Virxinija, {to funkcionira vo ramkite na tamo{niot univerzitet Cristopher Newport. Vtorata, i mo`ebi pozna~ajna, e vrzana za nejzinata prezentacija na festivalot Blue Ridge vo Ri~mond, glavniot grad na istata amerikanska dr`ava. Iako ne taka ~esto, makedonski dramski tekstovi i do sega bile postavuvani na amerikanskite sceni. Bitnata osobenost na ova me|u drugite na{i dramski pretstavuvawa  vo SAD, e verojatno negovoto  u~estvo i prezentacija na eden amerikanski teatarski festival.
Postavuvaweto na ovoj tekst se vrzuva so teatarskata aktivnost na na{iot re`iser Naum Panovski koj kako profesor po drama i istorija na teatarot, po Dalas vo dr`avata Teksas, sega predava na spomnatiot univerzitet vo Njuport Njuz vo Virxinija, kade{to e imenuvan i za re`iser na univerzitetskiot teatar. Ne treba{e da ~ekam dolgo na odlukata na   teatarskiot sovet na teatarot "John W.Gainse" potpi{ana od d-r Rita C.Habard, {efot na oddelot za umetnosti i komunikacii, za prifa}awe na mojata piesa "Dvajca vo Eden" i na dobivaweto na otpe~ateniot godina{en repertoar na ovoj teatar, nasloven "Sezona na smea i solzi". So toa {to "Dvajca vo Eden" spored viduvaweto na re`iserot  Naum Panovski  treba{e da se pojavi kako pretstava smestena nekade pome|u ednoto i drugoto odreduvawe, gor~liva i ta`na ednovremeno, pa sepak kako lirska komedija za dvajca osamenici {to se sre}avaat namesto vo eden neodreden, pust park - vo poznatiot Central park, ogromnata "gradska bav~a" na Wujork.
Idejata ne samo {to samiot ja po~uvstvuvav, tuku i na samata teatarska scena se poka`a isklu~itelno produktivna, za{to gi zasiluva{e ne samo tekstovnite zna~ewa vrzani za ottu|enosta i osamenosta, tuku i  dramskite kontrasti me|u realnosta i fukcijata na koi po~iva tekstot na "Dvajca vo Eden" vo koj sceni od "tekovniot" `ivot, no i od nekoj prethoden i ~udesno vozmo`en,  igraat dvajca `ivi akteri i - kukli.  Taka, vo viduvaweto na isku~itelnata scenografka od Romanija Smaranda Branesku, gradot se nazira niz negovite sivi, matni konturi, pretstaven kako teatar na senki, nekade vo dale~inata. Tuka pod sijalicata i klupata, pred grmu{kata od trski na ~ii vrvovi, od vreme na vreme, kako ~udni svetulki vo no}ta,  zasvetluvaat roevi sijalici, se slu~uva gor~livo-sme{nata prikazna za dvajca osamenici {to kako sovremen Adam i Eva, go baraat izgubeniot raj zatalkani dlaboko vo eden sovremen nesreden park. Taa dojdena da se samoubie, toj da pobara prijatel. Dvajcata bolni od osamenost. Nao|aj}i ja smislata na postoeweto vo izmisluvaweto na svoite sopstveni "poinakvi" svetovi...

Premiernite izvedbi na pretstavata zaka`ana, ve}e spored strogite amerikanski standardi za postavuvawe teatarski "produkcii", pove}e od polovina godina porano, za 4, 5 i 6 april godinava, se odr`aa  tokmu tie denovi. Samata premiera se slu~i na 5 april na mati~nata scena vo izvonredniot teatar "John W.Gainse" so 460 mesta, golema scena i odli~ni tehni~ki mo`nosti i prote~e vo  izvonrednata igra na protagonistite, mladiot i {armanten Metju Koks vo roljata na ~udakot Toto i zrelata igra na izvonrednata Keti Rouds kako kuklarkata Nela.
Polna so lirski tonovi i vizuelni boewa, pretstavata na Naum mi se stori kako akvarel na dve ta`ni ~ove~ki pojavi ({to me|usebno baraat uteha) vod yvezdite. Ne`na, jasna, gor~livo duhovita i komunikativna, pretstavata ja pleni publikata. Kako {to potem se poka`a i na razgovorot so publiikata koj go vode{e  {ekspirologot d-r Daglas Gordon, samiot dramaturg na pretstavata, edna isklu~itelna li~nost, ~ovek so mnogu duh i dlaboki rezoni, osvrnuvaj}i se so odbrani zborovi na zna~ewata na tekstot. D-r Gordon me pretstavi pred publikata kako gostion od Makedonija, ka`uvaj}i ja pri toa i mojata avtorska biografija. Pristapuvaj}i potem i na pretstavuvaweto na u{te eden gostin od stariot kontinent, "od Dalmacija" kako {to naglasi, duhovito "potsetuvaj}i" ja publikata deka toa e onoj prostor na Jadranskoto more, koe im e nim poznato po filmot "101 dalmatinec", eden od hitovite na ovaa filmska sezona vo Amerika.
Taka be{e pretstaven u{te eden u~esnik vo ovaa tribina, ~ovekot {to na ovaa sredba go donese "evropskiot pogled na ne{tata", istaknatiot teatarski kriti~ar i teoreti~ar Dalibor Foreti}, od Hrvatska. Na razgovorot, po priznanieto deka tokmu ovaa pretstava go tera da ka`e deka najmnogu go saka teatarot so kukli, Foreti} gi istakna oskarvajldovskite dimenzii na "Dvajca vo Eden" sporeduvaj}i go preku motivot na samo`rtvata (vo bajkovniot del, koga [utot se obesuva za bujno da procveta zapustenata gradina), so raskazot "Slavejot i rozata" od Vajld. Pottiknat od edno pra{awe za bliskosta na likot na Toto so junakot na Hajnrih Bel od  negovata poznata proza "Pogledot na eden klovn". Foreti} potoa mnogu inspirirano zboruva{e za idejata na klovnot vo evropskite iskustva, vra}ajki se na interpretaciite na Toto. Odgovaraj}i na drugo pra{awe samiot zboruvav za idejata na osmenosta kako dramatska sostojba vo sovremenata civilizacija. Naum Panovski, so mnogu {arm i neposrednost govore{e za negoviot pristap kon tie znaa~ewa vo "Dvajca vo Eden". Be{e toa edna  kompletna i nezaboravna sredba.

Vtoriot, mo`ebi u{te pozna~aen nastan be{e prika`uvaweto na na{ata amerikanska pretstava na Blu rix teatarskiot festival vo Ri~mond, centarot na amerikanskiot jugot, milionski glad koj plenuva so sve~eniot duh i so svojata kitnesta ubavina. Pred teatarskata zgrada na teatarot "[ejfer strit plejhaus" (Shafer Street Playhouse) vo koj se odr`uva{e na{ata  - kako {to tuka be{e najavena - festivalska svetska premiera, mene i na{ata ambasadorka vo Va{ington Qubica A~evska koja qubezno me pridru`uva{e na ovaa amerikansko-makedonska kulturna prezentacija, ne pore~ekaa dvete najzna~ajni li~nosti na Blu Rix festivalot: proizvodniot umetni~ki direktor  g. Bev Eplton   i negoviot pomo{nik d-r Kenet Kempbel, inaku profesor na Virxinija komonvelt univerziotetot, popularniot Bi-Si-Ju, koj so negoviot Fakultet za prika`uva~ki umetnosti vsu{nost e i akademskoto srce na Blue Ridge Theatre Festival. Ova be{e posebna po~est ve}e so ogled na toa deka ednovremeno, se odr`uvaa u{te {est drugi pretstavi. Me|u site tie teataraski prezentacii, direktorite na Blu Rix odbraa so prisustvoi da ja po~estat na{ata.
Vnatre ne pre~eka edna zdr`ana festivalska publika. Pred nea govore{e g.Eplton, pretstavuvaj}i ne Naum i mene. Publikata sostavena od re`iseri, profesori, dramski avtori, akteri, so eden zbor glavno teatarski lu|e so markantna reputacija,  pretstavata ja slede{e so golemo vnimanie. Reagiraj}i na po~etokot pozdr`ano, a potoa, kako pretstavata se otvora{e so se pogolemo prifa}awe, se do samiot nejzin kraj. Osobeno napregnato, vo poslednata scena koga te~e finalniot dijalog na kuklite, dvojnici na Toto i Nela, vo edna prekrasna inscenacija vo koja na scenata se pojavuva gusta zavesa od magla od koj prvo se pojavuvaat kuklite, kako dale~ni junaci vo edna nestvarna slika {to igraat pod eden snop svetlina {to doa|a odozgora i ~udesno se prekr{uva preku ~adot koj re~isi zastoen sporo se ras~istuva, potoa otkrivaj}i gi i vistinskite akteri {to gi manipuliraat kuklite. Tivkata, dramska muzikata na Kokan Dimu{evski prekrasno ja nadopolnuva atmosferata. Pretstavata zavr{uva. Pauza. Potoa silen aplauz. Jas zdivnuvam. Naum mi namignuva. Se e vo najdobar red, kako {to }e se poka`e i n a razgovorot so publikata.  Potem i na priemot kade{to gi dobivavme ~estitkite i brojnite poznanstva so teatarskiot svet na Ri~mond.  Po zavr{uvaweto na razgovorot so publikata gi iznenaduvam prijatno prisustnite, osobeno umetni~kite direktori na festivalot, baraj}i zbor,  iska`uvaj}i im iskrena blagodarnost za uestvoto na nivniot Festival i predavaj}i im simboli~en podarok na dvojazi~noto, makedonsko i anglisko izdanie na "Dvajca vo Eden, vo koe e vklopen i stripot na Aleksandra Sotirovski. Eplton i Kempbel pristapuvaat i gi prezemaat knigite so topli  aborovi na posveta. Iskreno se iskreno se trognati.
Pretstavata na ovoj festival, so u{te pove}e publika, igra{e i narednite dva dena. Taa e del od programata "Aktiv 5" vo ~ii ramki se vkrstuvaat teatarskite proekti na pet teatri i isto tolku zemji, pokraj Virxinija od SAD i teatri i festivali od Makedonija, Ungarija,  Moladavija i Romanija. Makedonskoto prisustvo go ozna~i na{iot proekt "Dvajca vo Eden". Amerikanskata razmena prisutvoto na tekstovite na ~etiri dramski avtori  od Virxinija na Internacionalniot festival vo Sibiu, Romanija. A potoa vkrstuvaweto na proektite po pat na gostuvawa na evropsko tlo. Se nadevam, i vo Makedonija na Ohridskoto i Skopsko leto.
Eden proces {to li~no mnogu me raduva. Za{to vetuva deka moite "Dvajca vo Eden" vo re`iserskoto viduvawe na Naum Panovski i negovata prekrasna ekipa od Njuport Njuz, }e prodol`i da `ivee. Niz scenite na evropskite festivali ova leto...Ima li pogolema satisfakcija za eden dramski avtor od toa negovoto delo da prodol`i da `ivee?  Kako "Dvajca vo Eden" malata, lirska kamerna pretstava, {to ete donese tolku mnogu prijatni migovi i satisfakcii ne samo za mene, tuku i za onie {to vo nea u~estvuvaa. I {to ovaa piesa so tek na vreme, gi opfati i ve}e gi  pretstavuva: site onie avtori, akteri, sorabotnici, crta~i, muzi~ki tvorci, dizajneri {to svoite bogati tvore~ki vizii i ubavu o~ekuvawa gi vrza za ovaa piesa. Male~ka, i mislam izobilna so svoite tvore~ki darovi.