 |
|
|
|
(Nela sedi na klupata, zagledana
napred i ugore, kako da gleda vo nekoja vtora, nevidliva mese~ina. Dodeka,
na neboto, zad nea, poleka se pojavuva vistinskata, obla - polna mese~ina.
Na nejzinata povr{ina se pojavuvaat najraznovidni senki. Brojni lica na
lu|e zagledani od mese~inata, kon nas. Nela voznemirena, stanuva. )
 NELA: Tolku li sme mnogu? A jas mislev sama sum, edinstveno na ovoj svet. Odzadi se pojavuva kuklata-dvojnik na Toto. Doa|a do Nela. Ja poglednuva. I Nela ja poglednuva kuklata. Sednuva na klupata. Taa, pak zastanuva kaj nejzinoto koleno i ja pregrnuva. Na povr{inata od mese~inata se pojavuva zamisleniot
lik na Nela, na koj kone~no zaigruva edna ta`na, ute{na, no vidliva
- nasmevka. Kako odblesok na samata Nela na klupata)
(Scenata se zatemnuva. Delumno i Mese~inata)
|